Moja zgodba

Moja profesionalna fotografska pot se je začela v trenutku, ko sem se v življenju znašla na prelomnici. Izgubila sem namreč službo, osebo, ki mi je ogromno pomenila in za trenutek tudi sebe. Sedela sem na tleh svoje spalnice, zrla v ogledalo in v tistem trenutku me je prešinila misel, da nisem rojena za življenje na tleh, ampak želim iz sebe nekaj ustvariti. Vedno sem namreč, kot večni optimist, premočno verjela v dobro. A prevečkrat sem to dobro usmerjala navzven, končno pa je napočil trenutek, da vse kar premorem v srcu, namenim tudi in predvsem sebi. Takrat sem se vprašala, kaj je tisto, kar si v življenju iskreno želim. Kaj me veseli. Kaj rada počnem. Kaj v srcu čutim. In kaj me osrečuje. Moja prva misel takrat je bila – fotografija. Povsem druga veja moje dosedanje izobrazbe. Po končani zdravstveni šoli sem namreč zaključila študij sanitarnega inženirstva. Hvaležna in srečna, za obe izobrazbi. Dali sta mi namreč obilo pomembnih popotnic za življenje. In vendar. Od nekdaj sem ta Svet videla skozi mavrična očala. Obožujem ljudi, ki imajo čisto dušo, širok um in plemenito srce. Živim v stiku z naravo. V življenju si želim prepotovati svet, spoznavati različne kulture, se družiti z ljudmi, ki se kot jaz, veselijo življenja. Odkrivati neraziskano. Obožujem tek. Oblika športa, ki me spremlja že odkar pomnim zase in sem mu popolnoma predana. Ni skrivnost, da se vsega kar imam zares rada, lotim z vsem srcem.

Življenje me, kot vse, ki čutimo in ljubimo ter ta Svet doživljamo resnično intenzivno, kar naprej preizkuša. Za vse te občutke, ki jih premorem v sebi sem neskončno hvaležna. Ne znam si namreč predstavlajti, kakšen revež bi bila, če ne bi tako močno čutila vsega, kar mi ponuja življenje. Živim ga. Ekstremno intenzivno. Življenje zajemam z veliko žlico. In to počnem na svoj način. In nič čudnega ni, da človek s takšnimi lastnostmi v življenju najde, vidi in občuti nešteto motivov, ki jih je vredno ovekovečiti. Ujeti trenutek in ga spremeniti v večnost. Zame privilegij in najlepše poslanstvo. Vse svoje prihranke sem takrat investirala v nakup fotografske opreme, kontaktirala svojega mentorja, ki še danes bdi nad mano in lahko bi rekla, da sem svoje življenje resnično popolnoma posvetila fotografiji. Nekoč me je rešila in tega se ne pozablja. Pravgotovo se tudi zaradi tega razlikujem od ostalih ljudi, ki opravljajo tovrstno dejavnost. Svoje delo dojemam ekstremno osebno in zame dobro ni nikoli dovolj. V življenju vedno iščem tisto nekaj več. Tisto, kar bo doprineslo k dodani vrednosti mene, mojega razmišljanja, delovanja in čutenja. To pogosto iščem znotraj sebe in vseh nas. Želim se razvijati. Kar naprej postajati boljša jaz. S pridom črpam vso znanje tega Sveta. Izobraževanje dojemam kot vseživljenjski proces. Ogromno novega me še čaka. In veselim se vsega, kar mi je še namenjeno. Upam, da se naše poti v dobri veri kdaj prepletejo. Vsi trenutki, občutki in ljudje, s katerimi sem prišla v stik na moji dosedanji poti, so razlog za to, da iz dneva v dan še bolj čutim fotografijo. In ne mine dan, ko z vsem svojim bitom ne bi bila predana svoji veliki ljubezni – fotografiji.

Prihajam iz Slovenije, čudovite dežele na sončni strani Alp in vendar, obožujem Svet. Zame ni meja in želim si, da bi nekoč pogledala nazaj in bi se v mojem albumu najlepših spominov znašla fotografija iz vsakega delčka tega Sveta. Na njej pa vi, dobri ljudje.

Fotografiram najrazličnejše pomembne življenjske dogodke, s ciljem ustvariti vredne spomine. Dovolite mi, da se moje besede tukaj zaključijo in namesto njih spregovori moje delo. Upam, da ga boste začutili, kot ga čutim jaz.

Sr(e)čno!